{"id":13225,"date":"2019-08-19T18:48:39","date_gmt":"2019-08-19T16:48:39","guid":{"rendered":"http:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/o-drustvu\/prelatova-pot"},"modified":"2020-02-16T07:52:31","modified_gmt":"2020-02-16T06:52:31","slug":"prelatova-pot","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/?page_id=13225","title":{"rendered":"Prelatova pot"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n

Prelatova pot<\/span>
\n<\/span><\/p>\n

Kro\u017ena kolesarska in pe\u0161 pot po poteh prelata<\/span><\/p>\n


\n<\/b><\/p>\n

prelat<\/b><\/font> prel\u00e1t – visok cerkveni dostojanstvenik z vodstveno funkcijo, zlasti \u0161kof<\/i><\/p>\n


\n<\/i><\/p>\n

\"\"Tehni\u010dne podrobnosti KOLESARSKE POTI:<\/span><\/p>\n

Vrsta poti:<\/span> delno asfaltna, delno makedamska cesta primerna za gorsko kolo<\/p>\n

Dol\u017eina:<\/span> 38,76 km<\/p>\n

Skupna vi\u0161inska razlika:<\/span> 595 m<\/p>\n

\u010cas:<\/span> 3 h<\/p>\n

Zahtevnost:<\/span> **<\/span><\/p>\n

Razgledi ob poti:<\/span> ***<\/span><\/p>\n

Izhodi\u0161\u010de:<\/span> Cerknica, Tabor, cerkev Marijenega rojstva (45\u00b0 47.772′ N 14\u00b0 21.730′ E<\/a>)<\/p>\n

Smer ozna\u010dene poti:<\/span> Cerknica – Brezje – Podslivnica – Martinjak – Dolenje Jezero – Cerknica – Dolenja vas – Zel\u0161e – Cerknica*<\/p>\n

Najprimernej\u0161i \u010das obiska:<\/span> pomlad, poletje, jesen<\/p>\n

\n

Tehni\u010dne podrobnosti PE\u0160 POTI:<\/span><\/p>\n

Vrsta poti:<\/span> delno asfaltna, delno makedamska cesta in gozdna pot<\/p>\n

Dol\u017eina:<\/span> 35,5 km<\/p>\n

Skupna vi\u0161inska razlika:<\/span> 683 m<\/p>\n

\u010cas:<\/span> 8 h<\/p>\n

Zahtevnost:<\/span> * (zahtavna zaradi dol\u017eine, druga\u010de je pot nezahtevna)<\/span><\/p>\n

Razgledi ob poti:<\/span> ***<\/span><\/p>\n

Izhodi\u0161\u010de:<\/span> Cerknica, Tabor, cerkev Marijenega rojstva (45\u00b0 47.772′ N 14\u00b0 21.730′ E<\/a>)<\/p>\n

Smer ozna\u010dene poti:<\/span> Cerknica – Brezje – Podslivnica – Martinjak – Dolenje Jezero – Cerknica – Dolenja vas – Zel\u0161e – Cerknica*<\/p>\n

Najprimernej\u0161i \u010das obiska:<\/span> pomlad, poletje, jesen<\/p>\n

\"\"
\n<\/i><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

1. Cerknica (Tabor), cerkev Marijinega rojstva<\/span><\/p>\n

V pisnih virih se ime Cerknica (Circheniza) prvi\u010d omenja leta 1040, ko je rimsko-nem\u0161ki cesar Hen\u00adrik III. oglejskemu patriarhu Poponu daroval 50 kraljevskih kmetij v Cerknici in okoli\u0161kih vaseh v Kranjski marki. <\/span><\/p>\n

Pra\u017eupnija Cerknica sodi med najstarej\u0161e na Slovenskem. Kdaj je bila na tem prostoru zidana prva cerkev, ni znano. Cerkev se v pisnih virih prvi\u010d omenja leta 1265 (ad ecclesiam de Cirqueniz), \u017eupnik Leopold pa leta 1261. Dana\u0161njo \u017eupnijsko cerkev Marijinega rojstva na Taboru so pozidali okrog leta 1480, saj so Turki leta 1472 prej\u0161njo po\u017egali. O tem pri\u010da gotski napis na cerkvenem vogelnem kamnu. Takrat je okrog obnovljene cerkve zrasel tudi protitur\u0161ki tabor z obzidjem, s petimi obrambnimi stolpi in ka\u0161\u010dami. Do danes sta se ohranila dva stolpa: Urbancov, kjer se je leta 1912 rodil pesnik Jo\u017ee Udovi\u010d, in Jur\u010dkov tabor, ki ima na sklepnem kamnu upodobljen grb in vklesano letnico 1666. Po pripovedovanjih je v cerkvi pokopan duhovnik in zdravilec Gregor \u00ad\u010cervi\u010d, ki je umrl leta 1694. <\/span><\/p>\n

Cerkev ima poznogotski triladijski dvoranski prostor in zvezdasto rebrasto obokan prezbiterij. Oprema v cerkvi je novogotska. Glavni oltar je iz leta 1863 in je izdelan v poznobaro\u010dnem slogu. Na levi strani je oltar s sliko sv. Ane, na desni oltar zadnje ve\u010derje. V cerkvi je kopija slike Marijinega rojstva, ki jo je leta 1863 naslikal Goldenstein. Med drugo svetovno vojno je akademski slikar Lojze Perko napravil oltarno sliko Marije Begunke. Na koru so orgle ljubljanskega orglarskega mojstra J. G. Kunata iz leta 1820. Poleg starih orgel so tudi nove, ki jih je izdelal Franc Jenko leta 1962. <\/span><\/p>\n

Pod cerkvijo je kripta, polna kosti. V Narodni galeriji v Ljubljani se nahaja razpelo iz Cerknice, datirano okrog leta 1220, ki je najstarej\u0161e v tem delu Evrope. Leta 2006 je bil obnovljen zvonik. <\/span><\/p>\n

Leta 2015 je bil restavriran tabernakelj, cerkev pa je dobila tudi novo streho.
\n<\/span><\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

2<\/span><\/span>. Cerknica, cerkev sv. Roka<\/span><\/p>\n

Cerkev sv. Roka, ki je zavetnik zoper kugo, \u00bb\u010drno smrtjo\u00ab, kot so jo imenovali, se omenja \u017ee leta 1585. Ker je kuga pogosto razsajala, so okoli cerkve za\u010deli pokopavati mrtve, saj je bilo pokopali\u0161\u010de v \u010dasu epidemije pri \u017eupnijski cerkvi premajhno. Cerkni\u0161ki          \u017eupnik Anton \u0160tefani\u010d je leta 1594 prosil oglejskega patriarha za blagoslov novega pokopali\u0161\u010da. Anton Koblar je zapisal, \u00bbda na blagoslovljenih pokopali\u0161\u010dih, ki so le\u017eala takrat \u0161e navadno okrog farnih cerkva, ku\u017enih niso smeli pokopavati, da bi se bolezen \u0161e huje ne raz\u0161irila med ljudmi, prihajajo\u010d v cerkev. \u00ab Posebej hudo je bilo v Cerknici zaradi kuge v letih 1476, 1578, 1630, 1644 in 1646.<\/span><\/p>\n

Dana\u0161njo cerkev so dozidali v 17. stoletju na mestu prvotne ku\u017ene kapele. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 omenja, da so pri trgu Cerknica leta 1644 zgradili cerkev, ko je divjala kuga.<\/span><\/p>\n

V tlorisu se zvrstijo zvonik, pravokotna ladja in prezbiterij s triosminskim zaklju\u010dkom. Portal v zvonici je okra\u0161en z rastlinskim motivom in nosi letnico 1702. Oltarna slika Marije s sv. Rokom in sv. Bo\u0161tjanom je delo baro\u010dnega slikarja Antona Cebeja iz leta 1763.<\/span><\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

3. Brezje, cerkev sv. Jurija<\/span><\/p>\n

Vas Brezje (Bresyach) se v pisnih virih prvi\u010d omenja leta 1338. Cerkev, ki je posve\u010dena mu\u010dencu svetemu Juriju in je upodobljen na glavnem oltarju, se omenja od druge polovice 17. stoletja dalje. Sestavljajo jo zvonik, ladja pravokotnega tlorisa in polkro\u017eno zaklju\u010den prezbiterij. Poznobaro\u010dne freske oltarnih nastavkov iz leta 1779 so delo baro\u010dnega slikarja Andreja Peri\u010da (Peritza) s \u0160tajerskega. Na stranskih oltarjih je na \u017eenski strani sveta Marjeta, ki jo je naslikal slikar Simon Ogrin leta 1880, na mo\u0161ki strani pa je slika svetega Silvestra. V cerkvi je shranjen zvon, ki ga je ulil Nikolaj Boset (Nicolavs Boset gos mich) z letnico MDCLXV (1665).<\/span><\/p>\n

Okolica cerkve sv. Jurija in pozidani del naselja sta potencialno arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de.<\/span><\/p>\n

O veliki priljubljenosti svetega Jurija, ki goduje 23. aprila, v de\u017eelah oglejskega patriarhata pa je bil njegov god 24. aprila, ter je zavetnik kmetov, konj in \u017eivine, jezdecev, pripro\u0161njik za vreme, pri\u010dajo tudi \u0161tevilni pregovori in reki:<\/span><\/p>\n

O sv. Juriju visoko \u017eito \u2013 leto plodovito.
\n<\/span>Sv. Jurija de\u017e in sv. Petra su\u0161a \u2013 raduje se kmetoval\u010deva du\u0161a.
\n<\/span>Je zmerom na potu kakor sv. Jurij nakonju.<\/span><\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

4. Podslivnica, cerkev sv. Fran\u010di\u0161ka Ksaverija<\/span><\/p>\n

Vas Podslivnica (Slienicz) se v pisnih dokumentih prvi\u010d omenja leta 1443.<\/span><\/p>\n

Cerkev je posve\u010dena sv. Fran\u010di\u0161ku Ksaveriju, \u0161panskemu jezuitu, zavetniku misijonov.<\/span><\/p>\n

V cerkvi, omenjeni v 17. stoletju, s \u0161estnajst metrov visokim zvonikom s piramidalno streho in ozko ladjo pravokotnega tlorisa, stoji baro\u010dni veliki oltar z osrednjim kipom sv. Fran\u010di\u0161ka, ki dr\u017ei v dvignjeni roki kri\u017e. Postavljen je bil leta 1808. Na vrhu oltarja je kip Marije z Jezusom. Glavni oltar je obdan svetniki, ki so se jim ljudje priporo\u010dali pri svoji kme\u010dkih opravilih.<\/span><\/p>\n

Na levi strani sta kipa sv. Petra s klju\u010di ter sv. Notburge, ki v desnici dr\u017ei srp in je zavetnica kme\u010dkega stanu, na desni pa sta kipa sv. Izidorja, zavetnika kmetov, in sv. Pavla s knjigo in me\u010dem, zavetnika rodovitnosti polja.<\/span><\/p>\n

Na vhodnem portalu je letnica 1758. V zvoniku sta dva zvonova iz leta 1922. Pod zvon te cerkve spadajo vasi Podslivnica, Mahneti in Otonica.<\/span><\/p>\n

Sv. Fran\u010di\u0161ek Ksaverij goduje 3. decembra.<\/span><\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

5. Martinjak, cerkev sv. Vida<\/span><\/p>\n

Vas Martinjak (Marterspach) se v pisnih virih prvi\u010d omenja leta 1425.<\/span><\/p>\n

Cerkev sv. Vida, mu\u010denca, zavetnika \u010distosti, studencev, za dobro setev in \u017eetev, pripro\u0161njika v stiski, pred strelo, neurjem, obsedenostjo, se v pisnih virih prvi\u010d omenja v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. Ladja pravokotnega tlorisa ima lesen kasetiran in poslikan strop iz leta 1621, obnovljen leta 2007.<\/span><\/p>\n

Poleg osrednje kasete, ki prina\u0161a svetega Vida v kotlu, ki ga objemajo ognjeni zublji, izstopa podoba ptice, ki se dr\u017ei s kljunom za nos in je pospremljena s napisom: Anna tiza alle gos primi vsak sebe [s]a nos. To pomeni, da preden obsodi\u0161 so\u010dloveka, presodi sebe in svoja dejanja. Umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc je zapisal, da je to najstarej\u0161a do sedaj znana upodobitev pti\u010da \u00bbSpoznaj samega sebe\u00ab.<\/span><\/p>\n

Cerkev ima triosminsko zaklju\u010den prezbiterij s poznogotskim obokom in zvonikom na preslico. Po na\u010drtih arhitektov Jo\u017eeta Ple\u010dnika          in Janeza Valentin\u010di\u010da je bil tik pred drugo svetovno vojno prizidan zvonik, ki varuje cerkev z ju\u017ene strani. Pod cerkvijo izvira studenec sv. Vida, ki velja za zdravilnega.<\/span><\/p>\n

Leta 2015 so va\u0161\u010dani zaklju\u010dili z obnovo cerkve. Doma\u010din Stojan \u0160paremblek je napravil dve podobi, ki ju je posnel po cerkvenih banderih in visita na zunanji steni cerkve.<\/span><\/p>\n

V Martinjaku je bila tudi cerkev sv. Elija, ki se omenja leta 1526, a so jo leta 1787, v \u010dasu, ko je vladal cesar Jo\u017eef II., zaprli in prepustili razpadanju. Nanjo spominjata cerkveni bandero in ledinsko ime Elija devc na robu Cerkni\u0161kega jezera.<\/span><\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

6. Cerknica, cerkev sv. Janeza Krstnika<\/span><\/p>\n

Ime kraja Cerknica (in villas Circheniza) se v listinah prvi\u010d omenja leta 1040.<\/span><\/p>\n

Kapela sv. Janeza Krstnika je v pisnih virih omenjena v Bizancijevem popisu cerkva iz leta 1581. V tlorisu si sledijo zvonik, pravokotna ladja in prezbiterij s triosminskim zaklju\u010dkom. Cerkev ima oltarno sliko, ki prikazuje Janezov krst. Na vhodnem portalu je letnica 1642.<\/span><\/p>\n

Okrog cerkve je pokopali\u0161\u010de, obdano s pokopali\u0161kim zidom.<\/span><\/p>\n

Valvasor je v Slavi leta 1689 pri opisu ribolova na Cerkni\u0161kem jezeru zapisal, \u00bbda ko so polovili ribe v zadnji jami, zazvoni me\u017enar pri cerkvi sv. Janeza Krstnika na polju, nedale\u010d od trga Cerknica. Tedaj se stekajo ljudje s saki, ko\u0161arami, vre\u010dami, da bi pobrali, kar je ostalo.\u00ab<\/span><\/p>\n

4. julija 1965 je ru\u0161ilni vihar odtrgal streho na cerkvenem zvoniku. Novo plo\u010devinasto streho je napravil kleparski mojster iz Cerknice Alojz Negro. Leta 2014 je bila obnovljena cerkvena streha.<\/span><\/p>\n

Janez Krstnik, ki je krstil Jezusa, je bil za\u0161\u010ditnik prvih krstilnic in predstavlja vez med staro in novo zavezo. Krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov. Krstna voda je simbol o\u010di\u0161\u010denja.<\/span><\/p>\n

Janez Krstnik goduje na kresni dan 24. junija. Kres je povezan z obredi, praznovanji in verovanji.<\/span><\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

7. Dolenje Jezero, cerkev sv. Petra<\/span><\/p>\n

Vas Dolenje Jezero (des dorfes ze dem See) se v pisnih virih prvi\u010d omenja leta 1371, cerkev sv. Petra pa v Bizancijevem popisu cerkva iz leta 1581. Cerkvena ladja pravokotnega tlorisa ima lesen kasetiran strop iz leta 1682, ki sta ga dala poslikati cerkni\u0161ki \u017eupnik Gregor \u010cervi\u010d in upravitelj hasber\u0161kega gospostva Andrej Logar. Stropne kasete so poslikane z angelci, viticami s cvetovi in          rastlinskimi motivi. Na stropu prevladujejo rde\u010da, bela, zelena in modra barva. Na koru, ki je iz leta 1753, je ograja poslikana s svetniki, med njimi sv. Peter s knjigo in klju\u010di; nad vhodom nas z dna kora v kme\u010dki opravi pozdravi sveta Notburga, zavetnica kme\u010dkega stanu, naslikana z grabljami, srpom in volom. Triosminsko zaklju\u010deni prezbiterij ima poznogotski rebrasti obok in zvonik s piramidalno streho. V cerkvi so trije poznobaro\u010dni oltarji, lestenec pa je izdelek nekdanje javorni\u0161ke steklarne. Na severni strani cerkve raste mogo\u010dna lipa, ki je stara okrog tristo petdeset let.<\/span><\/p>\n

Sveti Peter, ki goduje 29. junija, je zavetnik pape\u017eev, ribi\u010dev, kova\u010dev, lon\u010darjev.<\/span><\/p>\n

Leta 2015 so va\u0161\u010dani obnovili cerkveno obzidje, \u00bbcvingler\u00ab, na katerega so namestili nova kovana vrata, postavili nov kri\u017e ter uredili okolico cerkve.<\/span><\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

8. Dolenja vas, cerkev sv. Lovrenca<\/span><\/p>\n

Dolenja vas (Niderdorff) se v listinah prvi\u010d omenja leta 1438.<\/span><\/p>\n

Cerkev sv. Lovrenca, zavetnika reve\u017eev, vernih du\u0161 v vicah, steklarjev, se v pisnih virih prvi\u010d omenja leta 1581 v Bizancijevem popisu oglejskih cerkva na Kranjskem. Na vhodnem portalu je vklesana letnica 1616; takrat je bila cerkev dozidana in prenovljena. Cerkev sestavlja ladja pravokotnega tlorisa z banjastim obokom, petosminski prezbiterij s poznogotskim rebrastim obokom in zvonik. Znotraj so trije zlati oltarji: veliki zlati oltar sv. Lovrenca s konca 17. stoletja s sliko mu\u010deni\u0161tva sv. Lovrenca, ju\u017eni stranski oltar sv. Marjete z za\u010detka 18. stoletja z oljno sliko sv. Marjete, severni stranski oltar sv. Antona Padovanskega s konca 18. stoletja. Delno poslikan lesen kasetiran kor je z za\u010detka 18. stol.<\/span><\/p>\n

Leta 2014 je cerkev dobila novo streho, obnovljen zvonik ter nove klopi.<\/span><\/p>\n

Sveti Lovrenc goduje 10. avgusta. Meteorski roj, zvezdne utrinke, ki okrog 10. avgusta dose\u017eejo vrhunec, imenujejo \u00bbLovren\u010deve solze\u00ab. Na ta dan so neko\u010d v cerkve, ki so poimenovane po svetniku, prina\u0161ali kruh, ga blagoslavljali in ga potem, kot kruh svetega Lovrenca, razdelili kruha potrebnim.<\/span><\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

9. Zel\u0161e, cerkev sv. Volbenka<\/span><\/p>\n

Vas Zel\u0161e (Selse) se v pisnih dokumentih prvi\u010d omenja leta 1285.<\/span><\/p>\n

Cerkev sv. Volbenka, ki je zavetnik pastirjev, drvarjev, oglarjev, brodarjev in rezbarjev, je bila zgrajena okrog leta 1680 na pobudo cerkni\u0161kega \u017eupnika Gregorja \u010cervi\u010da. Ima tloris v obliki triperesne deteljice in je izredno akusti\u010dna, zato v njej potekajo koncerti. Renesan\u010dna zasnova se v nosilnih rebrih prepleta z odmevi gotike. Zvonik je bil prizidan leta 1732.<\/span><\/p>\n

Valvasor je leta 1689 zapisal, da k cerkvi vsak dan prihaja neverjetno veliko ljudi, in to ne le s Kranjske, temve\u010d tudi iz sosednjih de\u017eel Furlanije, Koro\u0161ke, \u0160tajerke in Hrva\u0161ke in drugih predelov, saj naj bi se tu zgodilo veliko \u010dude\u017eev, na primer, da slepi spregledajo, da se hromi ali pokve\u010deni zravnajo itd.<\/span><\/p>\n

Nekdaj je bilo v cerkvi ve\u010d slik kamni\u0161kega slikarja Fortunanta Berganta.<\/span><\/p>\n

Od leta 2015 notranjost krasi kopija Bergantove oltarne slike, ki prikazuje regensbur\u0161kega \u0161kofa Volbenka pri ozdravljanju bolnika.<\/span><\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

10. Cerknica (Lo\u0161ko), grad Lo\u0161ko<\/span><\/p>\n

Grad Lo\u0161ko se v pisnih virih prvi\u010d omenja leta 1276 kot dvor na Loki pri Cerknici. Naslednji pisni viri dvor na Lo\u0161kem omenjajo \u0161ele leta 1572 kot posest grofov Auerspergov, ki jo tega leta prodajo Francu Frankovi\u010du. Sredi 17. stoletja je grajsko poslopje v lasti Palmburgov. Listina o prodaji iz leta 1662 nam razkriva, da je tega leta Jurij Joahim plemeniti Palemburg grajsko poslopje s pripadajo\u010do zemljo na Lo\u0161kem prodal priorju Cirianu iz kartuzijanskega samostana v Bistri.<\/span><\/p>\n

Po ukinitvi samostana v Bistri leta 1782 je grad in posest Lo\u0161ko pre\u0161lo v last verskega sklada. Leta 1826 je celotno posest gradu Bistra, kateremu je pripadal tudi grad Lo\u0161ko, kupil Franc Galle.<\/span><\/p>\n

Pred drugo svetovno vojno so bile grajske ru\u0161evine in del zemlji\u0161\u010da okoli gradu v lasti dru\u017eine Poga\u010dnik iz Cerknice. Grajske ru\u0161evine so med drugo svetovno vojno obstreljevali italijanski vojaki ter jih poru\u0161ili do temeljev. Kot je bila navada pa so grajske ru\u0161evine po drugi svetovni vojni uporabili kot priro\u010den gradbeni material za zidavo hi\u0161 v Cerknici in vaseh v okolici. Nad gradom ob kolovozu se nahajajo ru\u0161evine cerkvice sv. Lenarta, ki naj bi jo dal sezidati prior Cirian, po tlorisu cerkvice z kvadratno apsido pa se da sklepati, da je bila sezidana vsaj v sredini 15. stoletja.<\/span><\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

 * Opozorilo:<\/strong> Podatki in informacije na tej strani so informativne narave. Poti v naravi \u0161e ni ozna\u010dena. Kolesarjenje in pohodni\u0161tvo je na lastno odgovornost.<\/em><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prelatova pot Kro\u017ena kolesarska in pe\u0161 pot po poteh prelata prelat prel\u00e1t – visok cerkveni dostojanstvenik z vodstveno funkcijo, zlasti \u0161kof Tehni\u010dne podrobnosti KOLESARSKE POTI: Vrsta poti: delno asfaltna, delno makedamska cesta primerna za gorsko kolo Dol\u017eina: 38,76 km Skupna vi\u0161inska razlika: 595 m \u010cas: 3 h Zahtevnost: ** Razgledi ob poti: *** Izhodi\u0161\u010de: Cerknica, Tabor, cerkev Marijenega rojstva (45\u00b0 47.772′ N 14\u00b0 21.730′ […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":13220,"menu_order":15,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/13225"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13225"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/13225\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13345,"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/13225\/revisions\/13345"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/13220"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13225"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}