{"id":13214,"date":"2019-08-19T18:48:28","date_gmt":"2019-08-19T16:48:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/kultura"},"modified":"2019-08-19T18:48:28","modified_gmt":"2019-08-19T16:48:28","slug":"kultura","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/?page_id=13214","title":{"rendered":"Kultura"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n

ZEL\u0160KA CERKEV<\/span><\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"\"Cerkev v
\n Zel\u0161ah je nastala v 17. stoletju (okoli leta 1680). Posebnost<\/span>
\n cerkve je tloris v obliki triperesne deteljice in zelo dobra
\n akustika.<\/span><\/p>\n


\n <\/span><\/p>\n

V mesecu
\n avgustu in septembru so tam pogosti koncerti, na katerih sodelujejo
\n znani umetniki (npr. Irena Grafenauer).<\/span><\/p>\n<\/p><\/div>\n<\/p><\/div>\n<\/div>\n

\n<\/div>\n
\n
\n
\n

GRAD LO\u0160KO<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"V
\n neposredni bli\u017eini Cerknice je nekdaj stala gra\u0161\u010dina Lo\u0161ko, ki je
\n pripadala menihom iz Bistre pri Vrhniki. V bli\u017eini gradu je stala \u0161e
\n cerkvica sv. Leonarda. Danes se tu nahaja le \u0161e nekaj ostankov
\n grajskih hlevov.<\/span><\/p>\n<\/p><\/div>\n<\/p><\/div>\n<\/div>\n

\n<\/div>\n
\n
\n
\n

TABOR<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"\n <\/p>\n

1472
\n so Turki na nedeljo pred Mihelovim pridrveli v Cerknico ter jo
\n po\u017egali. Enaka usoda je doletela tudi takratno cerkev. O tem pri\u010da
\n kamnita plo\u0161\u010da na vzhodni strani cerkve, na kateri lahko preberemo
\n zapis o tem v latin\u0161\u010dini. Nad njim se nahaja son\u010dna ura (posebnost
\n cerkve). Da se kaj takega ne bi ve\u010d zgodilo so prebivalci
\n (najverjetneje na lastne stro\u0161ke) pri\u010deli graditi stolpe in
\n obzidje, isto\u010dasno pa tudi cerkev. Dela so trajala celih deset let
\n od 1472 do 1482.<\/font><\/font><\/font><\/p>\n<\/p>\n

Dobro
\n ohranjeni ostanki v sredi\u0161\u010du Cerknice predstavljajo enega najve\u010djih
\n protitur\u0161kih taborov na Slovenskem. Je nepravilne peterokotne
\n oblike, kjer ravni deli obzidja med seboj povezujejo 5 kvadratnih
\n oziroma okroglih stolpov. Obzidje je slu\u017eilo povezavi med stolpi,
\n za\u0161\u010diti prostora in ljudi za njim ter dajalo mo\u017enost ureditve
\n sistema ka\u0161\u010d. \u0160e danes stolpi ohranjajo ime glede na uporabnika:
\n Urbanov stolp, Jur\u010dkov tabor.
<\/span><\/p>\n<\/p>\n

\"\"Oba
\n sta bila v za\u010detku grajena samostojno, vhod vanju pa je bil mo\u017een
\n le po vrveh ali lestvah. Nato so jima prizidali \u0161e obzidje in ostale
\n tri stolpe. Precej globok je bil tudi obrambni jarek okoli obzidja. V
\n \u010dasu obleganja tur\u0161ke vojske se je za obzidje lahko zateklo od 500
\n do 1000 ljudi.<\/font><\/p>\n<\/p>\n

Tabora
\n Turki niso nikoli zavzeli.<\/font><\/p>\n<\/p><\/div>\n<\/p><\/div>\n<\/div>\n

\n<\/div>\n
\n
\n
\n

JO\u017dE UDOVI\u010c<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"Jo\u017ee
\n Udovi\u010d, slovenski pisatelj in pesnik 
<\/font><\/font><\/font>* 17. 10. 1912, Cerknica, \u2020
\n 5. 11. 1986, Ljubljana<\/span><\/p>\n<\/p>\n

Rojstna
\n hi\u0161a v Cerknici JE DEL KOMPLEKSA TABORA <\/font>Urbanov stolp.<\/font><\/font><\/span><\/p>\n<\/p><\/div>\n<\/p><\/div>\n<\/div>\n

\n<\/div>\n
\n
\n
\n

VALVAZOR<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"\"\"Leta
\n 1689 je iz\u0161la Valvasorjeva SLAVA VOJVODINE KRANJSKE. V njej je
\n Kranjsko opisal kot \u0161e nih\u010de pred njim. Gre za iz\u010drpen popis vseh
\n pokrajin, naravnih in zgodovinskih znamenitosti, gospodarstva,
\n prometa \u2026 Zaradi razprave o Cerkni\u0161kem jezeru je postal \u010dlan
\n angle\u0161kega kraljevega dru\u0161tva (14. 12. 1687), kar je pomenilo
\n veliko \u010dast in odlikovanje, saj so v dru\u0161tvu delovali le
\n najuglednej\u0161i znanstveniki. Hkrati je posebnost Cerkni\u0161kega jezera
\n predstavil \u0161irnemu svetu.<\/font><\/font><\/font><\/p>\n

\"\"Valvazorjev spomenik v Cerknici<\/span><\/font><\/font><\/font><\/p>\n

Odkrili
\n so ga ob<\/font> 300-letnici
\n izida<\/b><\/font>
\n Slave vojvodine Kranjske. Na\u010drt za spomenik in okolico je naredil
\n arhitekt<\/font> Marjan
\n Loboda<\/b><\/font>.
\n Grb je izdelala doma\u010dinka kiparka<\/font> Milena
\n Braniselj<\/b><\/font><\/font><\/span>.<\/font><\/font><\/font><\/p>\n<\/p><\/div>\n<\/p><\/div>\n<\/div>\n

\n<\/div>\n
\n
\n
\n

FRAN GERBI\u010c – Slovenska grlica<\/span><\/span><\/p>\n

Fran Gerbi\u010d, slovenski
\n skladatelj in pevec, * <\/span><\/p>\n

5.
\n oktober 1840, Cerknica, \u2020 29. marec 1917, Ljubljana.<\/span><\/p>\n

\"\" <\/span>\"\" <\/span><\/p>\n<\/p><\/div>\n<\/p><\/div>\n<\/div>\n

\n<\/div>\n
\n
\n
\n

CERKEV SV. ROKA<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"Sv.
\n Rok velja za<\/font><\/font> najpomembnej\u0161ega
\n zavetnika proti <\/b><\/font><\/font>kugi<\/b><\/font><\/span>.
\n Najve\u010dkrat je upodobljen, kako ka\u017ee ku\u017eno rano <\/span>na stegnu, zraven
\n njega pa je pes, ki mu prina\u0161a hlebec kruha.<\/span><\/p>\n<\/p>\n

V
\n Cerknici na Kamni gorici stoji cerkvica sv. Roka. Njen nastanek sega
\n v 16.
\n oziroma 17. stoletje<\/b>,
\n ko je pri nas razsajala kuga, stra\u0161na in nalezljiva bolezen, za
\n katero so ljudje mno\u017ei\u010dno umirali.<\/font>
\n <\/span><\/p>\n<\/p>\n

Cerkvica
\n ima tri oltarje, v glavnem je slika sv. Roka, ki jo je naslikal
\n <\/font> znameniti
\n baro\u010dni slikar Anton Cebej.<\/b><\/font><\/font> <\/span><\/p>\n

<\/p>\n<\/p><\/div>\n<\/p><\/div>\n<\/div>\n

\n<\/div>\n
\n
\n
\n

ZGODOVINA CERKNICE<\/span><\/span><\/p>\n

Tukaj\u0161nja okolica je bila \u017ee zdavnaj poseljena. Okoli 2000 let pr. n. \u0161t.<\/b> so tu prebivali ljudje, katerih imena ne poznamo. \u017diveli so v votlinah, ki jih je v kra\u0161kem svetu veliko.<\/span><\/p>\n

Nekaj stoletij kasneje so se prebivalci obrobja Cerkni\u0161kega jezera preselili na zahodni del Slivnice, ki se imenuje GRADI\u0160\u010cE<\/b>. Drugi del prebivalcev na TR\u017dI\u0160\u010cU<\/b>, na nizkem gri\u010du nad Dolenjo vasjo.<\/font><\/p>\n

V tej dobi so pri nas prebivali tudi ILIRI in KELTI<\/b>. Njihovo gospostvo ni trajalo dolgo, saj so jih izpodrinili RIMLJANI<\/b>. Arheolo\u0161ka izkopavanja so pokazala obstoj ve\u010djega \u0161tevila \u017eganih grobov<\/font><\/font><\/a>, ki so bili oblo\u017eeni z opeko ali kamnitimi plo\u0161\u010dami. Med grobnimi pridatki prevladujejo kerami\u010dni<\/font><\/font><\/a> in stekleni izdelki<\/font><\/font><\/a>. Med kovinskimi predmeti je bilo najve\u010d \u017eeleznih ukrivljenih no\u017eev<\/font><\/font><\/a> z ko\u0161\u010denimi ro\u010daji. Grobovi so iz 1. in 2. stoletja<\/font><\/p>\n

V 10. stoletju so se pri\u010deli naseljevati SLOVENCI<\/b>, ki so pri\u0161li v te kraje po dolenjskem kra\u0161kem toku.<\/font><\/p>\n

Ob prometni cesti, ohranjeni \u0161e iz rimskih \u010dasov, se je \u017ee zgodaj razvilo ve\u010dje naselje, iz katerega se je razvila naselbina, kasneje trg s tr\u0161kimi pravicami (v 12. stoletju).<\/b> Prebivalci so si izbrali svoj grb \uf0e0cerkev v \u0161tirioglatem polju. V za\u010detku se je naselbina imenovala Cerkvica \u2013 po cerkvi, ki je bila edina v tem kraju zgrajena \u017ee v 9. stoletju. Pozneje se je trg preimenoval v Cerknico. Cerkev je takrat stala \u017ee na dana\u0161njem mestu, do\u010dim je prva stala v pol ure oddaljenem Vi\u0161evku.<\/font><\/p>\n

Prebivalstvo so zadele razne nesre\u010de: kobilice, potres, kuga, Turki, \u010darovni\u0161tvo, roparji, \u010drne koze, \u0161krlatinke, hude zime, lakota \u2026<\/i><\/p>\n

V preteklosti so se Cerkni\u010dani ukvarjali s trgovino in obrtjo, predvsem trgovanje s soljo, ki so jo preva\u017eali prek Lo\u017ea in Meni\u0161ije proti Ljubljani.<\/span><\/p>\n

Cerkni\u010dani so bili najprej podlo\u017eniki Oglejskih patriarhov, od 10. stoletja dalje pa so pripadali gra\u0161\u010dini Haasberg pri Planini.<\/span><\/p>\n

Tudi v Cerknici so se pridru\u017eili velikemu kme\u010dkemu uporu leta 1515, se borili proti Francozom \u2026<\/font><\/p>\n

Da so bili Cerkni\u010dani vedno narodno-zavedni, nam pri\u010da tudi veliki tabor v Cerknici, ki je bil na trgu leta 1870. To je bil za vso okolico velik dogodek, ljudje pa so s tem politi\u010dnim dogodkom pokazali svojo pripadnost k slovenstvu. Ta se je kazala tudi kasneje v \u010dasu 1. in 2. svetovne vojne.<\/font><\/p>\n

Nedale\u010d od \u0161ole stoji kapelica, posve\u010dena Kraljici miru, ki je bila sezidana v spomin tistim, ki so se borili v prvi svetovni vojni.<\/font><\/p>\n

\"\"\"\"<\/p>\n

Aprila
\n 1942 so ustanovili Notranjski odred, ki je bil eden ve\u010djih
\n partizanskih enot na slovenskem ozemlju, in je veliko pripomogel k
\n osvoboditvi Slovenije izpod okupatorja. Po njem je imenovana tudi
\n osnovna \u0161ola v Cerknici.<\/font><\/font><\/font><\/p>\n


<\/font><\/font><\/p>\n


<\/font><\/span><\/span><\/p>\n

V
\n sredi\u0161\u010du Cerknice je<\/font> spomenik
\n NOB.<\/b><\/font><\/font><\/span> <\/span><\/span><\/p>\n

<\/p>\n<\/p><\/div>\n<\/p><\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ZEL\u0160KA CERKEV Cerkev v Zel\u0161ah je nastala v 17. stoletju (okoli leta 1680). Posebnost cerkve je tloris v obliki triperesne deteljice in zelo dobra akustika. V mesecu avgustu in septembru so tam pogosti koncerti, na katerih sodelujejo znani umetniki (npr. Irena Grafenauer). GRAD LO\u0160KO V neposredni bli\u017eini Cerknice je nekdaj stala gra\u0161\u010dina Lo\u0161ko, ki je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":4,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/13214"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13214"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/13214\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.cerknisko-jezero.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13214"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}