Prelatova pot

Krožna kolesarska in peš pot po poteh prelata


prelat prelát – visok cerkveni dostojanstvenik z vodstveno funkcijo, zlasti škof



Tehnične podrobnosti KOLESARSKE POTI:

Vrsta poti: delno asfaltna, delno makedamska cesta primerna za gorsko kolo

Dolžina: 38,76 km

Skupna višinska razlika: 595 m

Čas: 3 h

Zahtevnost: **

Razgledi ob poti: ***

Izhodišče: Cerknica, Tabor, cerkev Marijenega rojstva (45° 47.772′ N 14° 21.730′ E)

Smer označene poti: Cerknica – Brezje – Podslivnica – Martinjak – Dolenje Jezero – Cerknica – Dolenja vas – Zelše – Cerknica*

Najprimernejši čas obiska: pomlad, poletje, jesen



Tehnične podrobnosti PEŠ POTI:

Vrsta poti: delno asfaltna, delno makedamska cesta in gozdna pot

Dolžina: 35,5 km

Skupna višinska razlika: 683 m

Čas: 8 h

Zahtevnost: * (zahtavna zaradi dolžine, drugače je pot nezahtevna)

Razgledi ob poti: ***

Izhodišče: Cerknica, Tabor, cerkev Marijenega rojstva (45° 47.772′ N 14° 21.730′ E)

Smer označene poti: Cerknica – Brezje – Podslivnica – Martinjak – Dolenje Jezero – Cerknica – Dolenja vas – Zelše – Cerknica*

Najprimernejši čas obiska: pomlad, poletje, jesen




1. Cerknica (Tabor), cerkev Marijinega rojstva

V pisnih virih se ime Cerknica (Circheniza) prvič omenja leta 1040, ko je rimsko-nemški cesar Hen­rik III. oglejskemu patriarhu Poponu daroval 50 kraljevskih kmetij v Cerknici in okoliških vaseh v Kranjski marki. 

Pražupnija Cerknica sodi med najstarejše na Slovenskem. Kdaj je bila na tem prostoru zidana prva cerkev, ni znano. Cerkev se v pisnih virih prvič omenja leta 1265 (ad ecclesiam de Cirqueniz), župnik Leopold pa leta 1261. Današnjo župnijsko cerkev Marijinega rojstva na Taboru so pozidali okrog leta 1480, saj so Turki leta 1472 prejšnjo požgali. O tem priča gotski napis na cerkvenem vogelnem kamnu. Takrat je okrog obnovljene cerkve zrasel tudi protiturški tabor z obzidjem, s petimi obrambnimi stolpi in kaščami. Do danes sta se ohranila dva stolpa: Urbancov, kjer se je leta 1912 rodil pesnik Jože Udovič, in Jurčkov tabor, ki ima na sklepnem kamnu upodobljen grb in vklesano letnico 1666. Po pripovedovanjih je v cerkvi pokopan duhovnik in zdravilec Gregor ­Červič, ki je umrl leta 1694. 

Cerkev ima poznogotski triladijski dvoranski prostor in zvezdasto rebrasto obokan prezbiterij. Oprema v cerkvi je novogotska. Glavni oltar je iz leta 1863 in je izdelan v poznobaročnem slogu. Na levi strani je oltar s sliko sv. Ane, na desni oltar zadnje večerje. V cerkvi je kopija slike Marijinega rojstva, ki jo je leta 1863 naslikal Goldenstein. Med drugo svetovno vojno je akademski slikar Lojze Perko napravil oltarno sliko Marije Begunke. Na koru so orgle ljubljanskega orglarskega mojstra J. G. Kunata iz leta 1820. Poleg starih orgel so tudi nove, ki jih je izdelal Franc Jenko leta 1962. 

Pod cerkvijo je kripta, polna kosti. V Narodni galeriji v Ljubljani se nahaja razpelo iz Cerknice, datirano okrog leta 1220, ki je najstarejše v tem delu Evrope. Leta 2006 je bil obnovljen zvonik. 

Leta 2015 je bil restavriran tabernakelj, cerkev pa je dobila tudi novo streho.

 

2. Cerknica, cerkev sv. Roka

Cerkev sv. Roka, ki je zavetnik zoper kugo, »črno smrtjo«, kot so jo imenovali, se omenja že leta 1585. Ker je kuga pogosto razsajala, so okoli cerkve začeli pokopavati mrtve, saj je bilo pokopališče v času epidemije pri župnijski cerkvi premajhno. Cerkniški          župnik Anton Štefanič je leta 1594 prosil oglejskega patriarha za blagoslov novega pokopališča. Anton Koblar je zapisal, »da na blagoslovljenih pokopališčih, ki so ležala takrat še navadno okrog farnih cerkva, kužnih niso smeli pokopavati, da bi se bolezen še huje ne razširila med ljudmi, prihajajoč v cerkev. « Posebej hudo je bilo v Cerknici zaradi kuge v letih 1476, 1578, 1630, 1644 in 1646.

Današnjo cerkev so dozidali v 17. stoletju na mestu prvotne kužne kapele. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 omenja, da so pri trgu Cerknica leta 1644 zgradili cerkev, ko je divjala kuga.

V tlorisu se zvrstijo zvonik, pravokotna ladja in prezbiterij s triosminskim zaključkom. Portal v zvonici je okrašen z rastlinskim motivom in nosi letnico 1702. Oltarna slika Marije s sv. Rokom in sv. Boštjanom je delo baročnega slikarja Antona Cebeja iz leta 1763.

 

3. Brezje, cerkev sv. Jurija

Vas Brezje (Bresyach) se v pisnih virih prvič omenja leta 1338. Cerkev, ki je posvečena mučencu svetemu Juriju in je upodobljen na glavnem oltarju, se omenja od druge polovice 17. stoletja dalje. Sestavljajo jo zvonik, ladja pravokotnega tlorisa in polkrožno zaključen prezbiterij. Poznobaročne freske oltarnih nastavkov iz leta 1779 so delo baročnega slikarja Andreja Periča (Peritza) s Štajerskega. Na stranskih oltarjih je na ženski strani sveta Marjeta, ki jo je naslikal slikar Simon Ogrin leta 1880, na moški strani pa je slika svetega Silvestra. V cerkvi je shranjen zvon, ki ga je ulil Nikolaj Boset (Nicolavs Boset gos mich) z letnico MDCLXV (1665).

Okolica cerkve sv. Jurija in pozidani del naselja sta potencialno arheološko najdišče.

O veliki priljubljenosti svetega Jurija, ki goduje 23. aprila, v deželah oglejskega patriarhata pa je bil njegov god 24. aprila, ter je zavetnik kmetov, konj in živine, jezdecev, priprošnjik za vreme, pričajo tudi številni pregovori in reki:

O sv. Juriju visoko žito – leto plodovito.
Sv. Jurija dež in sv. Petra suša – raduje se kmetovalčeva duša.
Je zmerom na potu kakor sv. Jurij nakonju.

 

4. Podslivnica, cerkev sv. Frančiška Ksaverija

Vas Podslivnica (Slienicz) se v pisnih dokumentih prvič omenja leta 1443.

Cerkev je posvečena sv. Frančišku Ksaveriju, španskemu jezuitu, zavetniku misijonov.

V cerkvi, omenjeni v 17. stoletju, s šestnajst metrov visokim zvonikom s piramidalno streho in ozko ladjo pravokotnega tlorisa, stoji baročni veliki oltar z osrednjim kipom sv. Frančiška, ki drži v dvignjeni roki križ. Postavljen je bil leta 1808. Na vrhu oltarja je kip Marije z Jezusom. Glavni oltar je obdan svetniki, ki so se jim ljudje priporočali pri svoji kmečkih opravilih.

Na levi strani sta kipa sv. Petra s ključi ter sv. Notburge, ki v desnici drži srp in je zavetnica kmečkega stanu, na desni pa sta kipa sv. Izidorja, zavetnika kmetov, in sv. Pavla s knjigo in mečem, zavetnika rodovitnosti polja.

Na vhodnem portalu je letnica 1758. V zvoniku sta dva zvonova iz leta 1922. Pod zvon te cerkve spadajo vasi Podslivnica, Mahneti in Otonica.

Sv. Frančišek Ksaverij goduje 3. decembra.

 

5. Martinjak, cerkev sv. Vida

Vas Martinjak (Marterspach) se v pisnih virih prvič omenja leta 1425.

Cerkev sv. Vida, mučenca, zavetnika čistosti, studencev, za dobro setev in žetev, priprošnjika v stiski, pred strelo, neurjem, obsedenostjo, se v pisnih virih prvič omenja v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. Ladja pravokotnega tlorisa ima lesen kasetiran in poslikan strop iz leta 1621, obnovljen leta 2007.

Poleg osrednje kasete, ki prinaša svetega Vida v kotlu, ki ga objemajo ognjeni zublji, izstopa podoba ptice, ki se drži s kljunom za nos in je pospremljena s napisom: Anna tiza alle gos primi vsak sebe [s]a nos. To pomeni, da preden obsodiš sočloveka, presodi sebe in svoja dejanja. Umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc je zapisal, da je to najstarejša do sedaj znana upodobitev ptiča »Spoznaj samega sebe«.

Cerkev ima triosminsko zaključen prezbiterij s poznogotskim obokom in zvonikom na preslico. Po načrtih arhitektov Jožeta Plečnika          in Janeza Valentinčiča je bil tik pred drugo svetovno vojno prizidan zvonik, ki varuje cerkev z južne strani. Pod cerkvijo izvira studenec sv. Vida, ki velja za zdravilnega.

Leta 2015 so vaščani zaključili z obnovo cerkve. Domačin Stojan Šparemblek je napravil dve podobi, ki ju je posnel po cerkvenih banderih in visita na zunanji steni cerkve.

V Martinjaku je bila tudi cerkev sv. Elija, ki se omenja leta 1526, a so jo leta 1787, v času, ko je vladal cesar Jožef II., zaprli in prepustili razpadanju. Nanjo spominjata cerkveni bandero in ledinsko ime Elija devc na robu Cerkniškega jezera.

 

6. Cerknica, cerkev sv. Janeza Krstnika

Ime kraja Cerknica (in villas Circheniza) se v listinah prvič omenja leta 1040.

Kapela sv. Janeza Krstnika je v pisnih virih omenjena v Bizancijevem popisu cerkva iz leta 1581. V tlorisu si sledijo zvonik, pravokotna ladja in prezbiterij s triosminskim zaključkom. Cerkev ima oltarno sliko, ki prikazuje Janezov krst. Na vhodnem portalu je letnica 1642.

Okrog cerkve je pokopališče, obdano s pokopališkim zidom.

Valvasor je v Slavi leta 1689 pri opisu ribolova na Cerkniškem jezeru zapisal, »da ko so polovili ribe v zadnji jami, zazvoni mežnar pri cerkvi sv. Janeza Krstnika na polju, nedaleč od trga Cerknica. Tedaj se stekajo ljudje s saki, košarami, vrečami, da bi pobrali, kar je ostalo.«

4. julija 1965 je rušilni vihar odtrgal streho na cerkvenem zvoniku. Novo pločevinasto streho je napravil kleparski mojster iz Cerknice Alojz Negro. Leta 2014 je bila obnovljena cerkvena streha.

Janez Krstnik, ki je krstil Jezusa, je bil zaščitnik prvih krstilnic in predstavlja vez med staro in novo zavezo. Krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov. Krstna voda je simbol očiščenja.

Janez Krstnik goduje na kresni dan 24. junija. Kres je povezan z obredi, praznovanji in verovanji.

 

7. Dolenje Jezero, cerkev sv. Petra

Vas Dolenje Jezero (des dorfes ze dem See) se v pisnih virih prvič omenja leta 1371, cerkev sv. Petra pa v Bizancijevem popisu cerkva iz leta 1581. Cerkvena ladja pravokotnega tlorisa ima lesen kasetiran strop iz leta 1682, ki sta ga dala poslikati cerkniški župnik Gregor Červič in upravitelj hasberškega gospostva Andrej Logar. Stropne kasete so poslikane z angelci, viticami s cvetovi in          rastlinskimi motivi. Na stropu prevladujejo rdeča, bela, zelena in modra barva. Na koru, ki je iz leta 1753, je ograja poslikana s svetniki, med njimi sv. Peter s knjigo in ključi; nad vhodom nas z dna kora v kmečki opravi pozdravi sveta Notburga, zavetnica kmečkega stanu, naslikana z grabljami, srpom in volom. Triosminsko zaključeni prezbiterij ima poznogotski rebrasti obok in zvonik s piramidalno streho. V cerkvi so trije poznobaročni oltarji, lestenec pa je izdelek nekdanje javorniške steklarne. Na severni strani cerkve raste mogočna lipa, ki je stara okrog tristo petdeset let.

Sveti Peter, ki goduje 29. junija, je zavetnik papežev, ribičev, kovačev, lončarjev.

Leta 2015 so vaščani obnovili cerkveno obzidje, »cvingler«, na katerega so namestili nova kovana vrata, postavili nov križ ter uredili okolico cerkve.

 

8. Dolenja vas, cerkev sv. Lovrenca

Dolenja vas (Niderdorff) se v listinah prvič omenja leta 1438.

Cerkev sv. Lovrenca, zavetnika revežev, vernih duš v vicah, steklarjev, se v pisnih virih prvič omenja leta 1581 v Bizancijevem popisu oglejskih cerkva na Kranjskem. Na vhodnem portalu je vklesana letnica 1616; takrat je bila cerkev dozidana in prenovljena. Cerkev sestavlja ladja pravokotnega tlorisa z banjastim obokom, petosminski prezbiterij s poznogotskim rebrastim obokom in zvonik. Znotraj so trije zlati oltarji: veliki zlati oltar sv. Lovrenca s konca 17. stoletja s sliko mučeništva sv. Lovrenca, južni stranski oltar sv. Marjete z začetka 18. stoletja z oljno sliko sv. Marjete, severni stranski oltar sv. Antona Padovanskega s konca 18. stoletja. Delno poslikan lesen kasetiran kor je z začetka 18. stol.

Leta 2014 je cerkev dobila novo streho, obnovljen zvonik ter nove klopi.

Sveti Lovrenc goduje 10. avgusta. Meteorski roj, zvezdne utrinke, ki okrog 10. avgusta dosežejo vrhunec, imenujejo »Lovrenčeve solze«. Na ta dan so nekoč v cerkve, ki so poimenovane po svetniku, prinašali kruh, ga blagoslavljali in ga potem, kot kruh svetega Lovrenca, razdelili kruha potrebnim.

 

9. Zelše, cerkev sv. Volbenka

Vas Zelše (Selse) se v pisnih dokumentih prvič omenja leta 1285.

Cerkev sv. Volbenka, ki je zavetnik pastirjev, drvarjev, oglarjev, brodarjev in rezbarjev, je bila zgrajena okrog leta 1680 na pobudo cerkniškega župnika Gregorja Červiča. Ima tloris v obliki triperesne deteljice in je izredno akustična, zato v njej potekajo koncerti. Renesančna zasnova se v nosilnih rebrih prepleta z odmevi gotike. Zvonik je bil prizidan leta 1732.

Valvasor je leta 1689 zapisal, da k cerkvi vsak dan prihaja neverjetno veliko ljudi, in to ne le s Kranjske, temveč tudi iz sosednjih dežel Furlanije, Koroške, Štajerke in Hrvaške in drugih predelov, saj naj bi se tu zgodilo veliko čudežev, na primer, da slepi spregledajo, da se hromi ali pokvečeni zravnajo itd.

Nekdaj je bilo v cerkvi več slik kamniškega slikarja Fortunanta Berganta.

Od leta 2015 notranjost krasi kopija Bergantove oltarne slike, ki prikazuje regensburškega škofa Volbenka pri ozdravljanju bolnika.

 

10. Cerknica (Loško), grad Loško

Grad Loško se v pisnih virih prvič omenja leta 1276 kot dvor na Loki pri Cerknici. Naslednji pisni viri dvor na Loškem omenjajo šele leta 1572 kot posest grofov Auerspergov, ki jo tega leta prodajo Francu Frankoviču. Sredi 17. stoletja je grajsko poslopje v lasti Palmburgov. Listina o prodaji iz leta 1662 nam razkriva, da je tega leta Jurij Joahim plemeniti Palemburg grajsko poslopje s pripadajočo zemljo na Loškem prodal priorju Cirianu iz kartuzijanskega samostana v Bistri.

Po ukinitvi samostana v Bistri leta 1782 je grad in posest Loško prešlo v last verskega sklada. Leta 1826 je celotno posest gradu Bistra, kateremu je pripadal tudi grad Loško, kupil Franc Galle.

Pred drugo svetovno vojno so bile grajske ruševine in del zemljišča okoli gradu v lasti družine Pogačnik iz Cerknice. Grajske ruševine so med drugo svetovno vojno obstreljevali italijanski vojaki ter jih porušili do temeljev. Kot je bila navada pa so grajske ruševine po drugi svetovni vojni uporabili kot priročen gradbeni material za zidavo hiš v Cerknici in vaseh v okolici. Nad gradom ob kolovozu se nahajajo ruševine cerkvice sv. Lenarta, ki naj bi jo dal sezidati prior Cirian, po tlorisu cerkvice z kvadratno apsido pa se da sklepati, da je bila sezidana vsaj v sredini 15. stoletja.

 

 

 * Opozorilo: Podatki in informacije na tej strani so informativne narave. Poti v naravi še ni označena. Kolesarjenje in pohodništvo je na lastno odgovornost.


Šteberk-Karlovca


Pust


Slivniški pogledi
Pohod 4. far
Zapojmo skupaj
Facebook