Izvedbo 4. pohod od Šteberka do Karlovce

je preprečilo slabo vreme, zato foto utrinkovin drugih vtisov iz pohoda ni. 


OPIS POTI

Cerkniško jezero včasih prekriva voda, včasih pa ne, zato smo se odločili speljati pohod po poteh ob tem našem biseru. Pohod bomo pričeli v Podšteberku (uradno del vasi Lipsenj) in se podali najprej k ostankom Šteberškega gradu. Pot bomo nadaljevali po nekoč grajski poti, ki vodi mimo izvira Štebrščice oz. nekoliko kasneje Lipsenjščice proti cerkvi sv. Štefana. V križišču se naša pot prične vzpenjati na hrib nad Lipsenjem, na katerem je nekoč stala cerkev sv. Roka. S hriba se spustimo navzdol do asfaltne ceste in pot nadaljujemo čez vas Goričice. V vasi lahko vidimo okoli 200 let staro hišo s slamnato streho, ki priča o arhitekturi tistega časa. Po poti, ob kateri nas spremlja drevored hrušk, kmalu pridemo nad izvir potočka Goričice. Do Gornjega Jezera nas pot nato vodi skozi gozd in v lepem vremenu se nam pri prvi hiši ponudi lep razgled na Julijske Alpe.

Na Gornjem Jezeru se pot usmeri proti vasi Laze. Med potjo do Laz prečkamo Stržen – jezersko reko, ki izvira v Obrhu in Cemunu (to sta glavna izvira, manjši je še Laški studenec). Ob poti raste biček, iz katerega lahko izdelamo prav prikupne »jezerske račke«.

Nad vasjo Laze gremo po gozdni cesti dalje ob Cerkniškem jezeru. Po bližnjici, ki je na začetku lepo tlakovana s kamenjem, krenemo proti Otoku. Približujemo se neposrednemu robu Cerkniškega jezera, prav nad izvirom Tresenec, ki je dobil ime po mrzli vodi.

Pot nas vodi skozi vas Otok, ki velja za edino otoško vas v državi. Ko prehodimo otok, pridemo do mostu, ki povezuje polotok Drvošec. Med potjo k Ribiškemu kotu se nam ponujajo najlepši razgledi po gladini Cerkniškega jezera proti Slivnici.

V križišču poti v Ribiškem kotu se nam odpre pogled na še zadnji del jezera proti ponikalnicama Velika in Mala Karlovica, proti Dolenjemu Jezeru in neposredno na desni strani na nekdanji otok Gorica. Naša pot se nadaljuje po panoramski cesti pod vznožjem mogočnih javorniških gozdov. Na pečini pod cesto, tik pred križiščem gozdne ceste proti Dolenji vasi, ležijo še vidni temelji grajskega obzidja gradu Karlovec. Pečino obdaja širok obrambni jarek. Z grajske ploščadi gradu Karlovec se nam pogled odpre na ponikalnici Velika in Mala Karlovica. Pred Veliko Karlovico je postavljena zaščitna ograja za lovljenje naplavljenega lesa.

Pot se nadaljuje proti Dolenji vasi, kjer levo pod Tržiščem (prazgodovinska naselbina) pridemo do prostorov društva Lovrenc, društva ljubiteljev narave, konj in tradicije iz Dolenje vasi. Tu je zaključek našega 6-urnega pohoda od gradu Šteberk do gradu Karlovec, v dolžini približno 20 km. Do parkiranih vozil na izhodišču bo vozil avtobus. 

Kdaj in kje: Na daljši pohod (21 km) se bomo podali ob 9:00 izpod ostankov gradu Šteberk v Podšteberku poleg Lipsenja ob Cerkniškem jezeru. Na krajšega pa dve uri kasneje, ob 11:00 iz Ribiškega kota na Cerkniškem jezeru (Dolenje jezero).

Trajanje pohoda: 21 km – iz Podšteberka (Lipsenj) 6 ur, 8 km – iz Ribiškega kota dobri 2 uri

Zahtevnost: iz Podšteberka srednje zahtevna (zaradi same dolžine pohoda); iz Ribiškega kota lahka

Oprema: primerna obutev (pohodniški čevlji), palice

Dodatne informacije: TIC Cerknica, tic@notranjski-park.si, info@cerknisko-jezero.si, 01 709 36 36 (TIC), www.notranjski-park.si. Prijave niso obvezne so pa zaradi boljše organizacije zaželene.


Za nami je že 3. pohod od Šteberka do Karlovce

ki se je zgodil 11. septembra 2016 ob Cerkniškem jezeru.

Hvala vsem udeležencem pohoda in vabljeni, da se nam pridružite tudi prihodnje leto.
Več foto utrinkiv, ki jih je prispevala Anja Turšič si lahko ogledate na tej povezavi.

   

   

   

Foto utrinki prvega in drugega pohoda okrog Cerkniškega jezera 

od Šteberka do Karlovce



   

   

   

 Še več foto utrinkov si lahko ogledate na naši Facebook strani

Oglejte si tudi kratek film, ki nam ga je pripravil udeleženec pohoda Milan Topolovec.



Prepovedana ljubezen Karlovčanke in Šteberčana

Nekdaj sta stala na Cerkniškem dva gradova, karlovški in šteberški. Prvi je bil sezidan zraven Male Karlovice nad Svinjsko jamo, drugi pa na nasprotni strani v vznožju Križne gore. vsak na svojem koncu doline.

Graščaka sta bila med seboj na smrt sprta in nista prenesla niti tega, da je kdo v njuni bližini omenil ali pa izrekel ime drugega.

Drugače je bilo pri otrocih obeh graščakov. Šteberški sin in Karlovška hči sta se ljubila kljub velikemu nasprotovanju staršev. Štebrčan je sklenil zaprositi Karlovčana za roko njegove hčerke, le ta pa mu je za pogoj postavil, da mora dolino zaliti voda, da bo po hčer lahko prišel s čolnom.

Štebrčan, ves obupan ob nemogoči zahtevi, v svoji zamišljenosti ob povratku sreča velikega kosmatega moža, ki se je dvignil iz jame, v katero so se stekali studenci. Mladi vitez se je možu zasmili in zato mu je ta svetoval, kaj naj stori; izdela močno mrežo in z njo zapre požiralno jamo. Mladi zaljubljenec je ubogal navodila in med gradovoma je kmalu valovilo jezero.

Kljub temu, da je prišel po nevesto s čolnom, pa Karlovčan ni držal besede.

Lepota Karlovške hčere je slovela daleč okrog. V grad so prihajali razni snubci. Mlada Karlovčanka je sklenila ostati zvesta Karlovčanu in odbijala vse ženine. Neki plemenitaš je pregovoril Karlovčana, da mu je obljubil hčer, vendar pod pogojem, da ga le-ta sama sprejme. Ko je plemenitaš zvedel za ljubezen in vsakonočne obiske Štebrčana pri Karlovški, je hitro pripravil maščevalni načrt.

Nekega večera, pripravljalo se je k nevihti, noč je bila temna, se je Štebrčan, tako kot ponavadi odpravil h Karlovčanki. Kot vedno je tudi tokrat, kljub temi sledil luči, ki jo je videl na oknu Karlovškega gradu. Le ta mu je, po dogovoru med ljubimcema, vsak večer kazala pot. Tega večera pa luč ni bila na pravem mestu. Premaknil jo je ljubosumni plemenitaš.

Štebrčan je nič hudega sluteč zaveslal proti znaku, in takrat ga je zgrabil močan vodni vrtinec ter ga potegnil v globino požiralnika Karlovice. Peneči valovi so zagrnili viteza in ga pokopali v hladni grob.

Ko je lepa Karlovčanka zvedela za usodo svojega ljubega, je skočila čez grajsko obzidje v jezero in utonila. Kaj pa se je zgodilo z jezerom? Kaj s povodnim možem? Jezero enkrat je, drugič ga ni, Jezerko pa še naprej živi v naših pripovedkah.

Pohod 4-ih far


Pust


Slivniški pogledi
Zapojmo skupaj
Facebook