ZELŠKA CERKEV

Cerkev v Zelšah je nastala v 17. stoletju (okoli leta 1680). Posebnost cerkve je tloris v obliki triperesne deteljice in zelo dobra akustika.

V mesecu avgustu in septembru so tam pogosti koncerti, na katerih sodelujejo znani umetniki (npr. Irena Grafenauer).

GRAD LOŠKO

V neposredni bližini Cerknice je nekdaj stala graščina Loško, ki je pripadala menihom iz Bistre pri Vrhniki. V bližini gradu je stala še cerkvica sv. Leonarda. Danes se tu nahaja le še nekaj ostankov grajskih hlevov.

TABOR

1472 so Turki na nedeljo pred Mihelovim pridrveli v Cerknico ter jo požgali. Enaka usoda je doletela tudi takratno cerkev. O tem priča kamnita plošča na vzhodni strani cerkve, na kateri lahko preberemo zapis o tem v latinščini. Nad njim se nahaja sončna ura (posebnost cerkve). Da se kaj takega ne bi več zgodilo so prebivalci (najverjetneje na lastne stroške) pričeli graditi stolpe in obzidje, istočasno pa tudi cerkev. Dela so trajala celih deset let od 1472 do 1482.

Dobro ohranjeni ostanki v središču Cerknice predstavljajo enega največjih protiturških taborov na Slovenskem. Je nepravilne peterokotne oblike, kjer ravni deli obzidja med seboj povezujejo 5 kvadratnih oziroma okroglih stolpov. Obzidje je služilo povezavi med stolpi, zaščiti prostora in ljudi za njim ter dajalo možnost ureditve sistema kašč. Še danes stolpi ohranjajo ime glede na uporabnika: Urbanov stolp, Jurčkov tabor.

Oba sta bila v začetku grajena samostojno, vhod vanju pa je bil možen le po vrveh ali lestvah. Nato so jima prizidali še obzidje in ostale tri stolpe. Precej globok je bil tudi obrambni jarek okoli obzidja. V času obleganja turške vojske se je za obzidje lahko zateklo od 500 do 1000 ljudi.

Tabora Turki niso nikoli zavzeli.

JOŽE UDOVIČ

Jože Udovič, slovenski pisatelj in pesnik 
* 17. 10. 1912, Cerknica, † 5. 11. 1986, Ljubljana

Rojstna hiša v Cerknici JE DEL KOMPLEKSA TABORA Urbanov stolp.

VALVAZOR

Leta 1689 je izšla Valvasorjeva SLAVA VOJVODINE KRANJSKE. V njej je Kranjsko opisal kot še nihče pred njim. Gre za izčrpen popis vseh pokrajin, naravnih in zgodovinskih znamenitosti, gospodarstva, prometa … Zaradi razprave o Cerkniškem jezeru je postal član angleškega kraljevega društva (14. 12. 1687), kar je pomenilo veliko čast in odlikovanje, saj so v društvu delovali le najuglednejši znanstveniki. Hkrati je posebnost Cerkniškega jezera predstavil širnemu svetu.

Valvazorjev spomenik v Cerknici

Odkrili so ga ob 300-letnici izida Slave vojvodine Kranjske. Načrt za spomenik in okolico je naredil arhitekt Marjan Loboda. Grb je izdelala domačinka kiparka Milena Braniselj.

FRAN GERBIČ – Slovenska grlica

Fran Gerbič, slovenski skladatelj in pevec, * 

5. oktober 1840, Cerknica, † 29. marec 1917, Ljubljana.

  

CERKEV SV. ROKA

Sv. Rok velja za najpomembnejšega zavetnika proti kugi. Največkrat je upodobljen, kako kaže kužno rano na stegnu, zraven njega pa je pes, ki mu prinaša hlebec kruha.

V Cerknici na Kamni gorici stoji cerkvica sv. Roka. Njen nastanek sega v 16. oziroma 17. stoletje, ko je pri nas razsajala kuga, strašna in nalezljiva bolezen, za katero so ljudje množično umirali.

Cerkvica ima tri oltarje, v glavnem je slika sv. Roka, ki jo je naslikal znameniti baročni slikar Anton Cebej. 

ZGODOVINA CERKNICE

Tukajšnja okolica je bila že zdavnaj poseljena. Okoli 2000 let pr. n. št. so tu prebivali ljudje, katerih imena ne poznamo. Živeli so v votlinah, ki jih je v kraškem svetu veliko.

Nekaj stoletij kasneje so se prebivalci obrobja Cerkniškega jezera preselili na zahodni del Slivnice, ki se imenuje GRADIŠČE. Drugi del prebivalcev na TRŽIŠČU, na nizkem griču nad Dolenjo vasjo.

V tej dobi so pri nas prebivali tudi ILIRI in KELTI. Njihovo gospostvo ni trajalo dolgo, saj so jih izpodrinili RIMLJANI. Arheološka izkopavanja so pokazala obstoj večjega števila žganih grobov, ki so bili obloženi z opeko ali kamnitimi ploščami. Med grobnimi pridatki prevladujejo keramični in stekleni izdelki. Med kovinskimi predmeti je bilo največ železnih ukrivljenih nožev z koščenimi ročaji. Grobovi so iz 1. in 2. stoletja

V 10. stoletju so se pričeli naseljevati SLOVENCI, ki so prišli v te kraje po dolenjskem kraškem toku.

Ob prometni cesti, ohranjeni še iz rimskih časov, se je že zgodaj razvilo večje naselje, iz katerega se je razvila naselbina, kasneje trg s trškimi pravicami (v 12. stoletju). Prebivalci so si izbrali svoj grb cerkev v štirioglatem polju. V začetku se je naselbina imenovala Cerkvica – po cerkvi, ki je bila edina v tem kraju zgrajena že v 9. stoletju. Pozneje se je trg preimenoval v Cerknico. Cerkev je takrat stala že na današnjem mestu, dočim je prva stala v pol ure oddaljenem Viševku.

Prebivalstvo so zadele razne nesreče: kobilice, potres, kuga, Turki, čarovništvo, roparji, črne koze, škrlatinke, hude zime, lakota …

V preteklosti so se Cerkničani ukvarjali s trgovino in obrtjo, predvsem trgovanje s soljo, ki so jo prevažali prek Loža in Menišije proti Ljubljani.

Cerkničani so bili najprej podložniki Oglejskih patriarhov, od 10. stoletja dalje pa so pripadali graščini Haasberg pri Planini.

Tudi v Cerknici so se pridružili velikemu kmečkemu uporu leta 1515, se borili proti Francozom …

Da so bili Cerkničani vedno narodno-zavedni, nam priča tudi veliki tabor v Cerknici, ki je bil na trgu leta 1870. To je bil za vso okolico velik dogodek, ljudje pa so s tem političnim dogodkom pokazali svojo pripadnost k slovenstvu. Ta se je kazala tudi kasneje v času 1. in 2. svetovne vojne.

Nedaleč od šole stoji kapelica, posvečena Kraljici miru, ki je bila sezidana v spomin tistim, ki so se borili v prvi svetovni vojni.

Aprila 1942 so ustanovili Notranjski odred, ki je bil eden večjih partizanskih enot na slovenskem ozemlju, in je veliko pripomogel k osvoboditvi Slovenije izpod okupatorja. Po njem je imenovana tudi osnovna šola v Cerknici.

V središču Cerknice je spomenik NOB.